Včeraj sem, ko sem nehal
pisati, odšel do te Srbkinje, da jo bolje spoznam in da dobim čim več koristnih
informacij. Ime ji je Marina in je iz Beograda. Tukaj je že pol leta in je prvo
študirala ekonomijo, potem pa ji je vlada ponudila štipendijo, če se nauči še
nekaj kitajščine. Je še zelo na začetku s kitajščino, tako da še ne zna veliko
in mi bo težko kaj prevajala. Lahko sva se pogovarjala srbsko in punca ne more
verjeti da tako dobro govorim njen jezik. Razložila mi je kako uporabljati
pralni stroj. Pri vratarju spodaj moram kupiti eno kartico na katero se potem
tudi nalaga denar. Pri njemu kupim tudi detergent. Ko dam cote v pralni stroj,
gor samo polijem nekaj detergenta, vstavim kartico in zaprem pralni stroj in
vse ostalo nato on opravi sam. Pere baje samo s hladno vodo, tako da bo treba
pazit, da se kje ne umažem preveč. Eno pranje stane dobrega pol evra. Tudi za
kuhinjo se uporablja ta kartica, ki jo vstaviš v neko električno omarico
in tako priključiš željen štedilnik. Seveda, ti s kartice vzamejo nekaj denarja
za elektriko. Povedala mi je tudi, da je potrebno plačevati za elektriko, ki jo
porabiš v sobi. Ona je 1x morala plačati skoraj 15 € za en mesec. Je treba biti
pozoren tudi, da ti cimer ne porabi preveč.
Zvedel pa sem tudi kar
nekaj dobrih novic. Baje naj bi vlada povišala štipendijo, tako da naj bi dobil
več kot sem prvo mislil. Povedala mi je, da ni težko najti kaj za delat. Dala
mi je link do spletne strani kjer si bom lahko poiskal delo. Takoj ko dobim
internet in kitajsko telefonsko, grem v akcijo. Ona poučuje angleščino otroke
njenega profesorja in dobi plačano skoraj 15 €/h. Pozna se, da je svetlolasa in
modrooka, zato ji je lažje dobiti delo. Za svetlolase moške naj bi bilo še
lažje. Bomo videli kako bo. Baje nas svetlolase belce polovica Kitajcev obožuje,
ker smo drugačni, polovica pa sovraži, ker lažje dobimo delo, ki je tudi bolje
plačano.
Nekaj kilometrov južneje
proti centru naj bi bilo neko območje kjer so večinoma belci in kamor se lahko
tudi greš zabavat. Ko bom malo bolje spoznal mesto in javni prevoz tukaj, se
odpravim tudi tja. Do zdaj še nisem nikjer našel kakšen TIC kjer bi dobil
kakšen zemljevid mesta.
Marina me je opozorila,
da moram biti zelo previden, saj so tukaj vsi zelo zahrbtni, vključno z delavci
na univerzi, ki ti radi kaj zamolčijo. No to sem že ugotovil, zanima me le, kaj
vse so mi še zamolčali.
Danes popoldne sem proti
ogromni stavbi kjer mislim, da je glavna železniška postaja. No v bistvu je ta
stavba sestavljena iz treh delov, jaz pa sem vstopil v tistega kjer je pisalo
»MALL«. :-) In ja, to je res velik trgovski center in tukaj najdeš trgovine, ki
so tudi pri nas. Seveda so temu primerne tudi cene. Zavil sem v navadno
trgovino z živili in podobno, kot je pri nas Spar. In tukaj najdeš svašta.
Najbolj so mi bila zanimiva jajca. Pri nas jih imamo v dveh barvah – navadne in
bele. No tukaj imajo še zelo svetlo zelene in temno rjave. Me zanima koliko
»E-jev« je notri, da so takšne barve. :-) Veste v kakšnih manjših mrežastih
žaklčkih lahko pri nas kupiš čebulo ali krompir? No v takšnih tukaj prodajajo
jajca. Ne me vprašati kako se to obnese pri transportu. Želel sem si kupiti
normalen pribor po normalni ceni, a ga žal še vedno nisem našel. Za 2 € sem si
kupil kar veliko že narezanega mešanega sadja, da dobim malo vitaminov. In
moram reči, da so Kitajci edini do zdaj, ki paradižnik dejansko štejejo pod
sadje. Sem mislil, da bom probal nek nov njihov sadež in potem razočaran
ugotovil, da sem v usta dal cel mali paradižnik. :-)
Stavba je res ogromna ...
... in v sredini skriva velik nakupovalni center
Rjava in svetlo zelena jajca
Jajca v žaklčku ali pa si jih kar sam nadevaš v vrečko, kot bi bil paradižnik
Namesto ograje imajo v centu kar ogromne akvarije
In kam bi zavili vi? :-)
Vem, da ni zdravo, a nove okuse sem moral poskusiti. :-)
Moja porcija sadja, ki v sredini skriva paradižnik
Zanimivo pri njihovih
trgovinah je to, da ni važno kateri dan v tednu je, ko so isto odprte. Ta
center je npr. vsak dan odprt do 22h.
Ni komentarjev:
Objavite komentar